Spot cena srebra

Cena nerafiniranega srebra se imenuje spot cena srebra. Ta cena ne vključuje odstotka, ki ga vzamejo talilnice za proizvodnjo srebrnih palic in srebrnih kovancev, niti provizije, ki jo vzamejo distributerji investicijskega srebra. Spot cena služi kot osnova za določitev cene rafiniranih izdelkov te omenjene kovine, in se iz sekunde v sekundo spreminja. Grafe, ki prikazujejo gibanje cene srebra, je priporočljivo spremljati predvsem takrat, ko razmišljate o nakupu, prav tako pa tudi, ko se zanimate za prodajo investicijskega srebra, saj lahko prav na ta način najdete pravi trenutek bodisi za prodajo ali nakup te plemenite kovine.

Največji vpliv na gibanje cene srebra imata že tradicionalno ameriški in londonski trg plemenitih kovin, medtem, ko imajo vse ostale borze srebra relativno nizek vpliv na končno ceno te kovine na svetovnem trgu.

Kako preberemo ceno srebra?

Osnovna spot cena srebra je izražena v ameriških dolarjih za eno Troy Unčo srebra (31,1035 grama). Prav na tej ceni Banka Zlata tudi snuje ceno svojih investicijskih izdelkov, kot so srebrne palice in kovanci. Poleg spot cene pa na ceno končnega izdelka vplivajo tudi stroški kovanja in distribucije investicijskega srebra. Razlika med nakupno in prodajno ceno tako za končnega kupca ali prodajalca ni večja od nekaj odstotkov in venomer sledi spot ceni na svetovnem trgu.

Kateri dejavniki vplivajo na ceno srebra?

Kot pri večini drugih surovin, je tudi cena srebra odvisna od večih dejavnikov. Nekateri izmed le-teh so:

1. Ponudba in povpraševanje

Ponudba in povpraševanje sta glavna razloga, zaradi katerih ta plemenita kovina ohranja svojo vrednost. Količina kovine, ki jo rudniki proizvedejo, je omejena, ob tem pa povpraševanje po njej venomer raste; sorazmerno z rastjo svetovne populacije, z rastjo povpraševanja po nakitu in tudi zaradi drugih, spodaj navedenih razlogov.

2. Tehnologija

Srebro je kovina, ki je zaradi svojih edinstvenih značilnosti in lastnosti dandanes nedvomno nepogrešljiva v industriji. Eden od tipičnih načinov uporabe srebra je uporaba v proizvodnji solarnih panelov, kjer se ta plemenita kovina konstanto uporablja v velikih količinah. Zaradi spodbujanja ekološko sprejemljivih in vzdržljivih virov energije je na globalnem trgu moč pričakovati, da bo cena srebra še naprej v porastu.

3. Ekonomski trendi

Ko smo priča ugodni ekonomski situaciji, je življenjski standard milijonov ljudi po svetu v porastu, z rastjo kupne moči pa raste tudi interes za nakup srebrnega ali zlatega nakita. Ko smo priča slabši situaciji, pa je tudi interes za nakup nakita v upadanju, medtem, ko bogati posamezniki in profesionalci, predvsem zaradi zagotovljene varnosti, takrat tovrstne kovine masovno kupujejo. Prav zaradi tega v tem času cena srebra raste hitreje kot v obdobju, ko imamo dobro ekonomsko situacijo.

4. Državna politika

Država lahko s svojimi zakoni občutno vpliva na situacijo katerega koli tržišča, vključno s trgom investicijskega srebra. V celotni EU je ob vsakem nakupu srebrnih palic ali kovancev potrebno plačati davek. Zato evropski investitorji, ki dajejo prednost varnosti,  trenutno veliko več denarja vložijo v investicijsko zlato, ki je davka oproščeno. V kolikor bi prišlo do ukinitve obdavčenja investicijskega srebra, je mogoče pričakovati velik porast interesa za nakup te kovine, v tovrstih situacijah pa je obenem za pričakovati tudi hitro rast cene srebra.

5. Krepitev moči ameriškega dolarja

Cena srebra je neposredno vezana na tečaj dolarja, saj je prav ameriški dolar ključna valuta za kotiranje cene plemenitih kovin. Krepitev dolarja najpogosteje privede do padca cene, medtem, ko slabitev moči dolarja pospešuje rast cene te plemenite kovine.

6. Cena zlata

Četudi bi samo na hitro primerjali grafe gibanja vrednosti plemenitih kovin, bi hitro prišli do zaključka, da, kadar raste cena zlata, raste tudi cena srebra, in obratno. Statistiki bi rekli, da je gibanje vrednosti teh dveh plemenitih kovin v pozitivni korelaciji. Vendarle, ali cena srebra sledi ceni zlata ali obratno? In drugo vprašanje je: kaj je vzrok temu zelo podobnemu gibanju?

Zakaj cena srebra sledi ceni zlata?

Na prvi pogled bi, s primerjavo vrednosti obeh plemenitih kovin, lahko sklepali, da cena srebra sledi ceni zlata, saj je zlato približno 75-krat dražje od srebra. V trenutku, ko ta članek nastaja, je namreč unča zlata vredna celih 1270$, unča srebra pa le 16,80$. Ta sklep je torej povsem natančen, ampak vzrok za tovrstno medsebojno povezanost pravzaprav ne leži v nominalni ceni, temveč v sami velikosti trga.

Skupna vrednost srebra in zlata

Čeprav se v zemeljski skorji nahaja približno 19-krat več srebra kot zlata, pa je, če primerjamo samo količino izkopane kovine, ki je človeštvu na razpolago, srebra dejansko le 4-krat več. Na svetu namreč obstaja približno 186.000 metričnih ton zlata, srebra pa je na voljo okoli 777.000 ton. Ko te količine pomnožimo s trenutno ceno na spot trgu, pridemo do podatka, da skupna vrednost srebra znaša 420 milijard USD, medtem, ko je vse zlato sveta vredno kar 18-krat več, in sicer skupaj kar 7,6 tisoč milijard USD.

Po nekaterih ocenah znaša dnevni promet na trgu zlata celih 125 milijard USD (vključujoč finančne izpeljanke), medtem, ko je prometa na trgu srebra samo za 9 milijard dolarjev dnevno, kar dejansko pomeni, da je trg zlata približno 14-krat večji. Glede na vse navedene informacije je torej povsem mogoče sklepati, da cena srebra sledi ceni zlata, in ne obratno.

Zakaj vrednost srebra sledi vrednosti zlata?

Najpomembnejši razlog, zaradi katerega srebro sledi ceni zlata, je, da gre v osnovi za zelo podobni kovini; tako po lastnostih, kot tudi po uporabnosti. Obe kovini sta namreč v preteklosti služili kot denar in kot sredstvo za ohranitev vrednosti. Dandanes ju ne uporabljamo kot plačilno sredstvo, temveč obe kovini služita kot investicija, a vendarle je, če bi kdaj prišlo do globalnega finančnega zloma, zelo verjetno, da bi zaradi vsesplošnega ljudskega nezaupanja v papirnati denar, omenjeni plemeniti kovini prevzeli svojo tradicionalno funkcijo. V primeru vsakodnevne rabe bi moralo biti srebro seveda koriščeno precej bolj pogosto, zlata namreč na zemlji ni dovolj, da bi iz njega lahko izdelali zadostno količino zlatnikov za normalno vsakodnevno uporabo.

Prav zaradi tega pa v obdobju recesije, ko na plano pridrvijo novice o slabem stanju globalnega gospodarstva, vrednost plemenitih kovin raste. In, ko smo na drugi strani priča pozitivnim informacijam o ekonomskem stanju, se verjetnost ponovnega vračanja na zlati standard zmanjša, cena zlata zaradi tega pada, cena srebra pa temu trendu seveda sledi.

Glede na dejstvo, da se polovica letne proizvodnje srebra porabi v industriji, je količina razpoložljivih srebrnih palic in kovancev na trgu manjša kakor količina zlata, prav zato pa se tudi cena srebra giblje z večjo amplitudo. To pomeni, da, kadar vrednost zlata zraste za 10%, vrednost srebra najpogosteje zraste za 15 do 25%, velja pa seveda tudi obratno. Prav zaradi obširnejše uporabe srebra v industriji, določeni investitori ocenjujejo, da bi na dolgi rok lahko cena srebra bolj rasla kot bi zrasla cena zlata, zato se investitorji enostavno raje odločijo za vložek v naložbeno srebro.

Avtor:

Banka Zlata

Želite na svoj naslov dobivati podobne tekste? Prijavite se za prejamnje naših novic in analiz! V naših novicah poleg izobraževalnega gradiva pošiljamo tudi najnovejše analize z dogajanja na finančnih trgih, tako boste pridobili ključne informacije za vlaganja v plemenite kovine.