Po uradnih podatkih HNB v trenutku pisanja teksta imajo državljani Republike Hrvaške v bankah za 160 milijard kun prihrankov. Rasti skupnih prihrankov v bankah ni uspela ustaviti niti velika finančna kriza, ki se je začela leta 2008, niti recesija, iz katere se hrvaško gospodarstvo leta ni uspelo izvleči, niti padanje obrestnih mer na najnižjo raven v zgodovini, kar je bila posledica dolgotrajne krize. Postavlja se vprašanje, zakaj je dolgoročno vlaganje tako priljubljeno vlaganje na Hrvaškem?

Več je razlogov za popularnost varčevanja denarja v bankah. Prvi razlog je enostavnost takega vlaganja. Za razliko od aktivnih načinov vlaganja, za varčevanje v banki ni potrebno nikakršno znanje ali zapravljanje časa za spremljanje vlaganja ali situacije na trgu, niti ni potrebno skrbeti za varnost vlaganja. Vse, kar moramo narediti je, da zaupamo denar banki, pri čemer lahko varčevalec z veliko zanesljivostjo pričakuje, da bo po izteku varčevanja dobil svojo glavnico in dogovorjene obresti. 

Drugi razlog je finančna pismenost naroda. Zaradi kratke zgodovine tržnega gospodarstva na Hrvaškem večina državljanov ni dovolj seznanjena z aktivnimi oblikami vlaganja, ljudje pa ne želijo vlagati v nekaj, česar ne razumejo. Zato večino razpoložljivega kapitala še naprej hranijo v prihrankih, čeprav niso zadovoljni z obrestnimi merami.

Tretji razlog je percepcija varčevanja kot zanesljivo vlaganje. Mnogi državljani, ki so se odločili za aktivna vlaganja (npr. vlaganje v delnice ali investicijske fonde), so izgubili denar v času velikih padcev na borzi v letih 2008 in 2009, od katerih si borza do danes še ni opomogla, čeprav je od takrat minilo že celo desetletje.

Ker so bankroti bank relativno redki primeri, je na prvi pogled varčevanje zares zanesljiv način vlaganja. Četudi pride do bankrota banke, državni fond za zaščito varčevalnih vlog vsakemu varčevalcu zagotavlja zneske do 100.000 evrov. Vendar obstaja past – v primeru bankrota varčevalec ne bo dobil evrov, pač pa kune. To je lahko problem v primeru bankrota države, vojne ali drugega ekstremnega scenarija, saj je vprašanje, koliko bodo v takšni situaciji kune vredne.

Zakon o zavarovanju depozita – Članek 7.:

“(1) Vsak deponent kreditne inštitucije, ki je imetnik sprejemljivega depozita iz člena 5. stavka 1. tega Zakona, ima v trenutku, ko nastopi zavarovalni primer v tej kreditni inštituciji, pravico do odškodnine vključno do višine 100.000 evrov v protivrednosti v kunah po srednjem tečaju Hrvaške narodne banke, veljavnem na dan nastopa zavarovalnega primera.”

Kako je z donosnostjo dolgoročnega varčevanja?

Na prvi pogled je varčevanje dobra investicija. Banka svoje varčevalce nagrajuje z določenimi obrestmi, zaradi katerih ima po določenem času varčevalec več denarja, kot ga je imel na začetku. Obrestne mere so odvisne od mnogih parametrov. Nekateri od njih so:

  • Gospodarska situacija – V dobrih časih obrestne mere rastejo, v slabših pa padajo;
  • Velikost in varnost banke – Velike banke imajo praviloma nižje obrestne mere na varčevanje, kot manjše;
  • Valuta varčevanja – Obrestne mere na varčevanje v evrih so nižje, kot na varčevanje v kunah;
  • Rok varčevanja – Kolikor je daljše dogovorjeno časovno obdobje varčevanja, toliko višja je praviloma obrestna mera.

Zaradi posledic recesije se v trenutku pisanja teksta obrestne mere nahajajo na najnižjem nivoju v zgodovini, zato vse več varčevalcev išče alternativna vlaganja. Na sliki v nadaljevanju so prikazani uradni podatki HNB o povprečni višini obrestnih mer na dolgoročno varčevanje v devizah za zadnjih nekaj let.

Ker so obrestne mere na Hrvaškem odvisne od obrestnih mer v preostali Evropi, Evropska centralna banka pa najavlja, da bodo še veliko let ostale pod zgodovinskim povprečjem, ne moremo pričakovati, da bi lahko v bližnji prihodnosti dobili za varčevanje obrestne mere, kakršne so bile leta 2007.

Davek na varčevanje

Kot, da najnižje obrestne mere v zgodovini nimajo dovolj velike teže pri vprašanju donosnosti vlaganja, je bil pred nekaj leti uveden še davek na varčevanje. Obrestna mera znaša 12% + davek, kar dodatno zmanjšuje realno obrestno mero, ki jo varčevalec dobi za zaupanje svojih življenjskih prihrankov bankam.

Učinek inflacije na varčevanje

Verjeli ali ne, nizke obrestne mere in davek na varčevanje niso največji problem pri tej obliki vlaganja denarja. Največji problem je inflacija, to je izguba vrednosti denarja, do katere prihaja s časom. Kaj vam pomaga, če imate na bančnem računu čez eno leto za 3% več denarja, če so cene v povprečju zrasle za 5%? Čeprav ste v tem primeru dobili 3% obresti, ste kljub temu z varčevanjem izgubili denar, ker lahko zaradi inflacije zdaj s svojim denarjem lahko kupite manj, kot bi lahko pred varčevanjem.

Izvor: www.dzs.hr

Po uradnih podatkih Državnega zavoda za statistiko so od leta 1994, ko je bila uvedena kuna, cene na Hrvaškem zrasle za 80.9% To pomeni, da se za isto količino denarja v trenutku pisanja teksta lahko kupi skoraj dvakrat manj izdelkov, kot leta 1994. Mnogi državljani menijo, da je realna situacija še slabša. Po teh istih uradnih podatkih inflacije v obdobju med letoma 2013 in 2018 sploh ni bilo! Nasprotno, cene so v povprečju padle za 0,2%. Imate tudi vi občutek, da so cene v omenjenih petih letih padle?

Dolgoročni učinek inflacije se morda najbolje vidi, če se primerja kupna moč nemške marke in evra. Mnogi starejši državljani vedo iz lastnih izkušenj, da se je nekoč za 100 nemških mark lahko kupilo več, kot danes za 100 evrov, čeprav bi morali biti evri vredni dvakrat več, kot marke! Prav zaradi inflacije, ki ni samo hrvaški fenomen, ampak se dogaja v vseh gospodarstvih, je varčevanje dolgoročno nedonosno vlaganje. Obresti za varčevanje lahko ublažijo padanje vrednosti denarja, vendar pa ga dolgoročno ne morejo preprečiti.

Varčevanje v zlatu

V zgodovini je obstajalo približno 800 papirnih (fiat) valut, a jih je do danes preživelo le 177, od katerih ima danes absolutno vsaka od njih kupno moč manjšo od tiste izpred nekaj desetletij. Prav zaradi tega so modri ljudje skozi zgodovino vedno preferirali zlati denar. Ray Dalio, znani milijarder in fond menedžer z Wall Streeta, je ob neki priložnosti izjavil: “Če nimate zlata, ne veste nič o ekonomiji in zgodovini.”

Na osnovi takšnega stališča in zgodovinsko nizkih obrestnih mer, se vse več ljudi po svetu, pa tudi na Hrvaškem, odloča za varčevanje v zlatu. Zlato je skozi zgodovino preživelo vsako krizo, vsako vojno, vsak razpad države ali cesarstva ter svojim lastnikom obdržalo kupno moč.

Ker se količina papirnatega in digitalnega denarja konstantno povečuje, količina zlata, ki je na razpolago človeštvu, pa je relativno stabilna, ima cena rumene plemenite kovine dolgoročno tendenco rasti, s čimer kompenzira učinek inflacije. V zadnjih 20 letih cena zlata v povprečju raste 7% letno, kar je občutno več od povprečnih obrestnih mer, celo v dobrih ekonomskih časih.

Poenostavljeno povedano ste pred 100 leti na Hrvaškem kupili povprečno hišo s tremi kilogrami zlata, danes je povprečna hiša prav tako vredna tri kilograme rumene plemenite kovine in zelo verjetno bo čez eno stoletje mogoče kupiti povprečno hišo za isto količino zlata. Vprašanje je, koliko bodo takrat vredne kune, evri in ostale papirnate valute.

Če tudi vi niste zadovoljni z obrestnimi merami na varčevanje in ste spoznali, da je varčevanje dolgoročno nedonosen način vlaganja denarja, si oglejte našo ponudbo investicijskega zlata. V ponudbi imamo male zlate palice od enega grama navzgor, ki so primerne za redne mesečne nakupe, pa tudi velike palice zlata, ki so primerne za tiste, ki imajo večje prihranke in bi jih želeli zaščititi pred inflacijo in tveganjem bankrota bank ali države. Ne pozabite, da je investicijsko zlato oproščeno davka na kapitalski dobiček, kar je še eden od razlogov za dolgoročno donosnejše vlaganje od varčevanja!

Avtor:

BankaZlata.com

Pripombe:

  1. Vsaka referenca na tej strani na “Banko Zlata” se nanaša na podjetje Saiva d.o.o.
  2. Teksti na BankaZlata.com služijo izključno informiranju in izobraževanju o finančnih trgih in trgih plemenitih kovin in jih ne smatrajte kot investicijski nasvet.

____

Želite na svoj naslov dobivati podobne tekste? Prijavite se za prejamnje naših novic in analiz! V naših novicah poleg izobraževalnega gradiva pošiljamo tudi najnovejše analize z dogajanja na finančnih trgih, tako boste pridobili ključne informacije za vlaganja v plemenite kovine.