Zaradi nižanja pokojnin in višanja starostne pokojninske dobe je vse več državljanov zaskrbljenih glede svoje starosti. Nekateri od njih se odločajo za vlaganje v prostovoljne pokojninske sklade, medtem ko drugi menijo, da je varčevanje v zlatu boljša možnost. V nadaljevanju preberite, kako funkcionira varčevanje v zlatu in ali je donosnejše od vlaganja v pokojninske sklade.

Varnost in donosi pokojninskih skladov

Razen obveznih pokojninskih skladov v mnogih državah obstajajo tudi prostovoljne dodatne možnosti za varčevanje za pokojnino, za katere se odločijo tisti, ki bi si radi zagotovili višje redne prihodke na stara leta. Na Hrvaškem obstaja nekaj prostovoljnih pokojninskih skladov, od katerih vsak samostojno razpolaga s kapitalom, ki ga redno vplačujejo člani sklada. Povprečni letni donos vseh skladov v trenutku pisanja znaša 5,65% (rezultat je dobljen z izračunom enostavnega povprečja). Gre za donos, ki je večji od trenutne stopnje inflacije in obrestnih mer na dolgoročno varčevanje v komercialnih bankah. No, kako je z varnostjo pokojninskih skladov?

Bilo je več poskusov nacionalizacije drugega pokojninskega stebra. To pomeni, da obstaja tveganje, da bo država nekega dne poskušala nacionalizirati tudi prostovoljne pokojninske sklade. Nekatere države (npr. Madžarska) so že uspešno nacionalizirale prihranke lastnih državljanov v pokojninskih skladih. Državljanom je obljubljeno, da bodo dobili svoje pokojnine. Razlog za nacionalizacijo je stališče madžarske države, da lahko bolj modro in uspešno upravlja s kapitalom svojih državljanov, kot to delajo pokojninski skladi. Če lahko verjamemo politikom, ocenite sami. Ali imamo poleg tega ob vse večji zadolženosti države kakšno garancijo, da ne bomo končali kot Grčija in da denarja za pokojnine v državnem proračunu enostavno ne bo?

Del državljanov meni, da so tveganja in stroški vlaganja v prostovoljne pokojninske sklade preveliki. Poleg tveganja za bankrot države obstaja tudi tveganje padca vrednosti denarja zaradi učinka inflacije, problem pa je še v provizijah prostovoljnih pokojninskih skladov, ki znašajo kar 2% letno. Ker je vlaganje v pokojninski sklad dolgoročne narave, si sami izračunajte, koliko provizije boste plačali skladu v obdobju na primer tridesetih let. 

Varnost in donosnost varčevanja v zlatu

Iz zgoraj navedenih razlogov se vse več državljanov odloča za varčevanje v zlatu. Vrednost zlata je neodvisna od situacije na Hrvaškem ali v katerikoli drugi manjši državi, vlaganje v to plemenito kovino je bila modra odločitev v praktično vseh zgodovinskih obdobjih. Za razliko od papirnatega denarja je količina razpoložljivega zlata relativno stabilna, zato je stabilna tudi njegova kupna moč. Učinek inflacije se izničuje z dolgoročno rastjo cene zlata, ki je od leta 1971 (ko je bil popolnoma ukinjen zlati standard) rasla v povprečju 8% letno.

Z vlaganjem v investicijsko zlato v obliki zlatih palic torej dosežemo neodvisnost od gospodarske in politične situacije v državi, zgodovina pa nas uči, da je takšno vlaganje donosnejše tudi od prostovoljnih pokojninskih skladov. Pomembno je poudariti, da je investicijsko zlato oproščeno tako DDV, kot tudi davka na kapitalski dobiček, zato ves ustvarjen profit ostane lastniku zlata.

Kako varčevati v zlatu?

Varčevanje v zlatu poteka na način, da oseba občasno kupuje male zlate palice in na ta način gradi svoj privatni pokojninski sklad. Najmanjše palice, kategorizirane kot investicijsko zlato, so težke en gram in stanejo samo nekaj sto kun. Kot pri ostalih izdelkih, je tudi pri zlatu ceneje kupovati večje količine. Zato mnogi vlagatelji v zlato raje kupujejo večje zlate palice takrat, ko se jim izteče dolgoročno varčevanje, zavarovalna polica in podobno. Ker zadnjih petdeset let cena zlata v povprečju raste več kot 100% vsako desetletje, nam ni potrebno skrbeti glede idealnega trenutka za nakup zlata. Na dolgi rok ni pomembno, če boste zlato kupili po nekaj odstotkov nižji ali višji ceni.

Kje hraniti zlato?

Po odločitvi za varčevanje v zlatu se je potrebno odločiti še, kje bomo zlato hranili. Del vlagateljev svoje palice in zlatnike hrani na skrivnem mestu v lastni hiši ali v stanovanju. Tisti, ki imajo zasebni sef, najverjetneje v njem hranijo tudi svoje zlato, medtem, kot spet drugi bolj zaupajo bankam in najamejo sef v banki. Vse večje banke, kot so Zagrebačka banka in Privredna Banka Zagreb nudijo svojim strankam storitev najema sefa.

Še ena možnost za hranjenje zlatih prihrankov je zaupanje zlata v hrambo specializiranim podjetjem za distribucijo investicijskega zlata. Taka podjetja praviloma hranijo zlato svojih strank v najvarnejših sefih poslovnih bank ali Fine, ki so pod stalnim nadzorom. Pri tem je strošek storitve hranjenja največkrat nižji, kot najem lastnega sefa v komercialni banki.

Če ste spoznali, da varčevanje v zlatu dolgoročno nudi večjo mero varnosti in donosa od klasičnega varčevanja ali prostovoljnih pokojninskih skladov, nas pokličite in pridobite več informacij o vlaganju v investicijsko zlato.

Avtor:

BankaZlata.com

Pripombe:

  1. Vsaka referenca na tej strani na “Banko Zlata” se nanaša na podjetje Saiva d.o.o.
  2. Teksti na BankaZlata.com služijo izključno informiranju in izobraževanju o finančnih trgih in trgih plemenitih kovin in jih ne smatrajte kot investicijski nasvet.

____

Želite na svoj naslov dobivati podobne tekste? Prijavite se za prejamnje naših novic in analiz! V naših novicah poleg izobraževalnega gradiva pošiljamo tudi najnovejše analize z dogajanja na finančnih trgih, tako boste pridobili ključne informacije za vlaganja v plemenite kovine.